site stats

Dvojina v jezikih

WebDvojina je bila prisotna v indoevropskem prajeziku in poznali so jo številni stari indoevropski jeziki, npr. sanskrt, avestijščina, stara grščina, in stara cerkvena slovanščina. … Web7 ago 2001 · dimenzijah dvakrat vecja kot kaksen atlas), in v njej sem nasla podatek, da so na svetu 4 jeziki, ki imajo dvojino. Ne spomnim se, kateri so ostali trije, ampag zdi se mi, da je eden od njih...

Jezikovna svetovalnica Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000321.html WebMestnik. o Mihi, Mihu. o Mihah, Mihih. o Mihah, Mihih. Orodnik. z Miho, Mihom. z Mihama, Mihoma. z Mihami, Mihi. Druga moška sklanjatev: fant; sem spadajo samostalniki moškega spola, ki imajo v rodilniku končnico E. Glede na to, da je v večini (če ne v vseh primerih) take samostalnike možno sklanjati tudi po prvi moški sklanjatvi, je ta ... tfp miko is adopted fanfic https://chrisandroy.com

Lepota dvojine ali izguba intimnosti

WebDvojina je v jezikih nestabilna slovnična kategorija in je v primerjavi z množino zaznamovana. V indoevropskih jezikih je skozi stoletja izginjala in se kot posebna … WebOdgovor: V jezikih sveta dvojina ni tako redka kategorija, vendar pa se drugje lahko kaže drugače kot v slovenščini. V drugih jezikih dvojino večinoma uporabljajo le za (nekatere) samostalnike ali zaimke, ne pa tudi pri glagolu. sylvania hi spot 95 100w

Dvojina v jeziku – eksotična zanimivost ali vztrajna ostalina?

Category:ŠUSS, arhiv. Dvojina v evropskih jezikih - Arnes

Tags:Dvojina v jezikih

Dvojina v jezikih

Lepota dvojine ali izguba intimnosti

WebTi dve pisavi so prepisi amphiphorēwes (množina) in amphorēwe (dvojina) v mikenski grščini, iz katerih je mogoče videti, da je kratka oblika prevladala na celini. sl.wikipedia.org WebV vseh jezikih se slovnična oseba izraža v osebnih zaimkih. V slovenščini imamo tako glede na slovnično osebo in število v imenovalniku naslednje osebne zaimke: Oseba/število …

Dvojina v jezikih

Did you know?

WebEdnina, dvojina in množina niso edina slovnična števila, ki jih najdemo v jezikih sveta. Mnogi jeziki poznajo npr. tudi trial (trojino) in pavkal, ki se uporablja za izražanje manjših števil entitet (ponavadi med dve in šest), ki ne tvorijo homogene celote. WebDvojina v slovenskih narečjih Avtorica: Tjaša Jakop Leto: 2008 Monografija je pregledno analitično-sintetično dialektološko delo o dvojini, slovnični kategoriji, ki se je v večini …

WebMorda obstajajo tudi v slovenščini primeri, kjer se dvojina ne uporablja. To sem navedel predvsem zaradi tega, ker nekateri jeziki dvojino malo še poznajo. --xJaM 10:32, 19 januar 2006 (CET) ... da usmerjajo na Slovnice v tujih jezikih. Saj so tudi v drugih jezikih članki o dvojini npr. v fr Duel (grammaire). Rokpok 12:22, 23. oktober 2007 ... WebDvojino naj bi poznala tudi ukrajinščina, a le pri sklanjanju samostalnikov, ne pa tudi pri spreganju glagolov. Žal vam popolnoma zanesljivega odgovora ne morem dati, saj do podatkov o vseh evropskih jezikih ni tako lahko priti (v Evropi se govori preko 50 jezikov).

Webdvojina, samostalnik ženskega spola. Etimologija: Iz dvojen + pripone -ina. Izgovorjava: IPA: [ˈdvojina] Pomeni: eno od slovničnih števil; Prevodi WebDvojina (dual) gramatički je oblik koji označava dva predmeta, pojma, bića, pojave, osobe. Pretpostavlja se da je postojala u indoeuropskom prajeziku, [1] a danas potpunu dvojinu …

Web10 set 2008 · Dvojina je bila skupna večini starih ide. jezikov: obstajala je npr. v stari indijščini (sanskrtu in vedščini), stari perzijščini, grščini (zlasti atiški), stari irščini, gotščini ...

http://blog.languagesitter.si/blog/dvojina-najbolj-intimna-jezikovna-kategorija sylvania high sentralWebPomislimo samo, kako bi ljubezenske pesmi v slovenščini, ki s pridom izkoriščajo to slovnično posebnost, zvenele v drugih jezikih, ko bi namesto intimne in čustvene dvojine stala neznansko široka in vključujoča množina. Le v redkih jezikih lahko rečemo: “Rada se imava.” Eden ni nobeden, dva se že pozna! sylvania hi-spot es111 75wWebDvojina je v primeru A in B navzkriž z vljudnostno rabo množine, gre za dve osebi, ki se ju posamično v vsakem primeru vljudnostno nagovarja z množinsko obliko. To ni stvar slovnice, slovničnih pravil, ampak osebnega sloga in torej občutij. Naj bo tu naveden zanimiv pojav glede vljudnostnega nagovarjanja. tfp method pool